UTRINEK PRIPOROČIL V PROCESU UVAJANJA

Spoštovani starši!

Pripravili smo nekaj priporočil v želji, da nam bodo vsem skupaj v pomoč v

procesu uvajanja otrok v vrtec. Z dobrim sodelovanjem bomo lahko skupaj nudili

otrokom podporo, ki jo v tem zahtevnem obdobju potrebujejo. Veliko otrok, zlasti

mlajših, se bo prvič soočalo z vsakodnevno daljšo ločenostjo od vas. Ob tem bodo

lahko doživljali močno stisko in bodo potrebovali veliko čustvene podpore, da se

ne bo zamajal njihov temeljni občutek varnosti. Rabili bodo čas, da bodo sprejeli

vzgojiteljici in se navadili na novo okolje in nov dnevni ritem. Večjim otrokom ob

vstopu v vrtec izziv predstavlja tudi vključevanje v skupino vrstnikov in iskanje

svojega mesta v njej.

Pomembno je, da starši za uvajanje načrtujete dovolj časa, da boste lahko s svojo

prisotnostjo in postopnim podaljševanjem bivanja v vrtcu otroku omogočili

lažje navajanje na vrtec.

Osnovne usmeritve

• Dopustite otroku in sebi čas za postopno uvedbo te velike spremembe v življenju.

Načrtujte dovolj časa, zavedajte se, da bo potrebna prilagodljivost.

• Izhajajte iz otroka. Otroci so različni in se različno odzivajo. To je potrebno sprejeti in

upoštevati, le tako lahko vsakemu otroku nudimo podporo, ki jo potrebuje. Kolikor je

le možno, opustite svoja pričakovanja, primerjave z drugimi ter vnaprejšnje predstave,

kako naj bi stvari tekle.

• Sprejmite otrokova čustva, njegove odzive in njegov lasten način soočanja s tem novim

izzivom. Izražajte razumevanje, nudite tolažbo. Jokati je dovoljeno, prav tako izražanje

jeze, strahu, žalosti in trme. Otrokov jok in upiranje ločitvi je izraz njegove realne stiske,

ne gre za kaprice. Če se jezite na otroka oziroma ga prepričujte, da ni tako hudo, mu

stisko še dodatno povečate. Ne morete ga prisiliti, da bo čim prej sprejel vrtec, rabi svoj čas.

V vrtcu imamo številne izkušnje uspešnih uvajanj, tudi v primerih, ko je na začetku kazalo,

da bo zelo težko.

 »Predvsem je potrebno zaupanje vase, prepričanost v uspeh tudi pri najtežjih primerih

uvajanja.«

• Občasno se starši zaradi težav pri uvajanju, največkrat tudi v povezavi z obolevanji, odločijo,

da otroka iz vrtca izpišejo. To je lahko smiselno pri najmlajših posebej občutljivih otrocih,

če je možno zagotoviti drugo obliko varstva. Pri otrocih v 2. starostnem obdobju od tretjega

leta naprej pa je za otrokov razvoj izredno pomembno, da kljub morebitnim večjim ali dalj

časa trajajočim težavam pri uvajanju vztrajamo in v skupnem intenzivnem sodelovanju

iščemo rešitve, da otrok ostane vključen v vrtec.

Pred vstopom v vrtec

Po možnosti se izognite drugim spremembam pred uvajanjem in v času uvajanja. Že sam

vstop v vrtec bo za otroka in za celo družino velik zalogaj. Prehod v vrtec bo lažji, če si boste

vzeli ob tem veliko časa za skupno umirjeno bivanje doma.

V vrtcu se prilagajamo otrokom, njihovi razvojni stopnji in zmožnostim. Ni se vam potrebno

obremenjevati s tem, da bi moral otrok pred vstopom v vrtec že osvojiti določene spretnosti

oziroma opustiti določene navade. Nikakor ni smiselno, da se lotite navajanja otroka na

kaj novega oziroma opuščanja navad na hitro tik pred vstopom v vrtec. To bi pomenilo za

otroka in za vas neko dodatno obremenitev in stres, kar bi dodatno otežilo uvajanje. Je pa

tako za lažji vstop v vrtec kot za otrokov celostni razvoj zelo pomembno, da podpirate in

spodbujate razvoj samostojnosti na vseh področjih.

Na področju prehrane je pomembno spoznavanje otroka z raznolikimi okusi ter

postopno navajanje na grizenje koščkov hrane. V vrtcu je hrana nepasirana (koščki sadja,

zelenjave, mesa …). Navajanje na grizenje ni pomembno samo z vidika hranjenja temveč

tudi z vidika razvoja govora. Najmlajšim otrokom, ki še ne jedo samostojno, omogočajte

poskuse samostojnega hranjenja ter uporabo žlice (npr. ko ga hranite, naj ima v rokah

tudi sam žlico, da lahko poskuša, če želi). Zelo dobrodošlo je tudi postopno navajanje na

pitje iz skodelice.

Otrokom, ki so bili do sedaj ves čas z vami, če je le možno, omogočite vsaj kakšno izkušnjo

krajše ločenosti in poslavljanja od vas.

Pri pogovoru z otroki o vrtcu je zelo pomembno, da otroku vrtec vedno prikazujete v

pozitivni luči, ga navdušujete in ga spodbujate, da se bo vrtca veselil. Zato nikoli vrtca ne

omenjajte kot grožnjo ali v povezavi s karanjem.

Ob vstopu v vrtec bo za otroka ogromno novega. Vse, kar mu lahko ohranimo za stalnico,

mu bo v pomoč. Večinoma ni smiselno, da za vstop v vrtec kupujete nove stvari. Najbolje

bo, da ima oblačila in copatke, ki jih je navajen (enako velja za stekleničke oziroma lončke ter

ljubkovalne igrače, ki jih bo imel s sabo od doma). Nekaterim otrokom, zlasti večjim, pa je

lahko kakšna nova malenkost dodatna spodbuda ob vstopu v vrtec.

Prvi dnevi v vrtcu – otroci in starši skupaj

v vrtcu

Namen prvih dni je, da otroci v čim bolj prijetnem vzdušju ob prisotnosti staršev spoznajo

novo okolje, nove ljudi ter novo dnevno rutino. Prisotnost ter aktivno sodelovanje staršev

sta pri tem nepogrešljiva.

• Za uro jutranjega prihoda se dogovorite zgolj okvirno, da vam ne bo treba hiteti.

• Poskusite si narediti ta čas, ki ga preživite skupaj z otrokom v vrtcu, čim bolj sproščen

in prijeten. V veselje naj vam bo, da boste lahko spoznali otroka v novi situaciji in ga

podprli pri tem pomembnem koraku.

• Čas vaše skupne prisotnosti v vrtcu v prvih dneh podaljšujte postopoma v sprotnem

dogovoru z vzgojiteljico, ob upoštevanju odzivov otroka. Pomembno je, da odhajate, ko

je otroku še prijetno. Otroci se zaradi vsega novega lahko hitro utrudijo. Nekateri otroci

so bolj občutljivi na spremembe, novo okolje, nove ljudi ali hrup. V takem primeru

bodite še posebej pozorni, da prve dni ne ostajate predolgo.

• V prvih dneh starši poskrbite za svojega otroka (za nego, pomoč pri hranjenju, tolažbo,

varnost …). Vzgojiteljice bodo poskušale postopno, nevsiljivo navezovati stike z otroki,

ki se uvajajo.

• Bodite karseda sproščeni, otroka podprite v njegovih aktivnostih, vendar mu

dopustite dovolj časa. Opazujete lahko, kako previden ali pogumen je otrok v novem

okolju. Nekateri so hitro aktivni, nekateri so raje v vlogi opazovalca.

• Na začetku po potrebi skupaj z otrokom raziskujte nov prostor in igrače ter navezujte

stike z ostalimi otroki in vzgojiteljicama, postopno mu dopustite več samostojnosti.

• Otroku predstavljate varno bazo; naj ima občutek, da je lahko ob vas, kolikor rabi,

in da se lahko vedno znova vrne. Ne silite ga stran od sebe. V idealnem primeru se

bo postopoma zmogel ločiti od vas kot varne točke, sledil bo svojemu zanimanju in se

odpravil k vrstnikom ali vzgojiteljici ali pa se bo zaigral sam. Občasno bo še preverjal vašo

prisotnost in se vračal k vam po čustveno oporo ali tolažbo.

• Otrokov pogum za oddaljevanje od skrbnika je odvisen od mnogih dejavnikov. Če se

vas bo tesnobno držal, je to lahko tudi zato, ker zaznava vašo stisko, zaskrbljenost ali

negotovost.

• Ko bo otrok bolj samostojen in vas ne bo več potreboval stalno ob sebi:

– mu dopustite več samostojnosti in ga k temu nevsiljivo spodbujajte;

– še vedno bodite pozorni na otroka in se odzivajte, ko vas potrebuje ali ko išče

potrditev, da ste prisotni;

– hkrati mu dajte prostor in ne bodite pretirano osredotočeni samo na njega; svojo

aktivnost in pozornost preusmerite na kaj drugega;

– lahko aktivno sodelujte pri opravilih v skupini, vzgojiteljice vprašajte, kako lahko

pomagate;

– lahko navezujete stike tudi z drugimi otroki in se ukvarjate z njimi, vendar

bodite pozorni na otrokova občutja ljubosumja (če se pojavijo, jih sprejmite in

upoštevajte).

Ko se uvajajo novi otroci v že uvedene skupine, lahko prisotnost tuje osebe vznemiri otroke

v skupini in zamaje njihov občutek varnosti (sploh, če gre za otroke uvedene pred kratkim).

Temu se ni možno povsem izogniti, vendar poskušajte biti čim bolj umirjeni in ne

preglasni. Pri tem lahko pomagate tudi tako, da v skupini poskusite delovati kot dodatna

vzgojiteljica oziroma dodaten vzgojitelj in ne toliko v vlogi starša.

Prosimo vas, da upoštevate še naslednje:

• v igralnico vstopajte obuti v copate,

• v času vaše prisotnosti pri uvajanju izklopite elektronske naprave.

Postopno ločevanje od otroka

V prvih dneh želimo doseči, da se otrok v novem okolju sprosti, da ga pritegnejo igrače,

otroci in ponujene aktivnosti, da spozna vzgojiteljici ter se navaja na dnevno bivanje in

rutino v vrtcu.

Naslednji pomemben korak je, da se otrok začne navajati na ločenost od vas. Otroku

omogočite, da se z vašimi odhodi in ločenostjo od vas sooči postopoma. Zlasti pri najmlajših

otrocih, ki se v vrtec vključujejo v starosti od 11 mesecev do 2 let, je potrebno upoštevati, da

se nahajajo v zelo občutljivem obdobju z vidika čustvenega razvoja in razvoja navezanosti.

• Odločitev o vaših prvih odhodih iz igralnice naj izhaja predvsem iz opazovanja otroka,

seveda pa je pomembna tudi vaša pripravljenost za ta korak.

• Če v prvi fazi ni bilo večjih težav in je otrok sproščen v novem okolju, lahko v dogovoru

z vzgojiteljico odidete za kratek čas (npr. opraviti telefonski klic).

• Če vas otrok želi stalno ob sebi in na ločitev od vas še ni pripravljen, je bolje, da si na

začetku vzamete dovolj sproščenega časa z otrokom v igralnici za čim več pozitivnih

izkušenj ter z ločevanjem počakate nekaj dni.

• Vsak vaš odhod naj bo v dogovoru z vzgojiteljico. Držite se tudi dogovorjenega časa

vašega povratka.

• Na začetku naj bodo ločitve za krajši čas, postopoma čas vaše odsotnosti podaljšujte.

O tem se sproti odločajte skupaj z vzgojiteljico.

• Ob vašem odhodu se od otroka poslovite. Ne odhajajte tako, da izkoristite trenutek

otrokove nepozornosti.

• Bodite v bližini in dosegljivi, da se lahko takoj vrnete. Na začetku morda počakajte v

garderobi, sicer pa je priporočljivo, da greste ven iz vrtca. Predvsem ne kukajte v igralnico,

s tem lahko vznemirjate otroka.

• Ob vašem odhodu in vaši odsotnosti bodo otroci izražali različno močne znake.

vznemirjenja in stresa, zmanjšali ali prekinili bodo svojo aktivnost in igro, nekateri

bodo jokali in protestirali. Vzgojiteljice jih bodo poskušale pomiriti, vendar bodo otroci

različno dojemljivi za tolažbo. Nekateri se bodo pustili hitro pomiriti in potolažiti že v

prvih poskusih, drugi bodo potrebovali več časa.

• V primeru, da bo otrokova stiska prevelika in bo neutolažljiv, vas bo vzgojiteljica

poklicala, da se vrnete. Skupaj se boste nato odločili o nadaljnjih korakih. V takem

primeru nikakor ni potrebno obupovati, najpomembnejše je, da se odzivamo na otrokove

stiske ter smo hkrati potrpežljivi in vztrajni.

• Ob vaši odsotnosti bodo vzgojiteljice nudile otrokom tolažbo, toplino in obilo

prijazne pozornosti. Tako se bodo otroci postopoma navezali nanje in jih sprejeli v

vlogi ljubečega skrbnika v času ločenosti od vas.

• Nekateri starši se boste za prve ločitve odločili hitreje, nekateri boste potrebovali več časa.

V pomoč je, če otroku in sebi dopustite dovolj časa v prvi fazi, ko otrok ob vaši prisotnosti

spoznava novo okolje in nove osebe. Po drugi strani pa se s podaljševanjem prve faze in

odlašanjem vaših postopnih odhodov iz igralnice, zahtevnosti tega koraka ne moremo

povsem izogniti. Normalno je, da se otrok upira ločitvi od vas. Vendar šele v času

ločenosti od vas lahko steče intenziven proces navezovanja na vzgojiteljici, kar je osnovni

pogoj, da otrok sprejme vrtec in se dobro počuti tudi v času, ko vas ni ob njem.

Drugi del uvajalnega obdobja (brez

prisotnosti staršev)

S postopnim podaljševanjem vaše odsotnosti se bo otrok sčasoma navadil bivanja v vrtcu

brez vas, pridobil bo zaupanje, da se boste vedno znova vrnili, ter zaupanje v vzgojiteljice, da

bodo poskrbele zanj. V dogovoru z vzgojiteljico se boste lahko odločili, da zaključite z vašo

prisotnostjo ob otroku v vrtcu.

• Večina otrok se že kmalu v vrtcu dobro počuti, všeč jim je okolje z vrsto novih izzivov,

pritegnejo jih dejavnosti in igrače, stiki z vrstniki in vzgojiteljicami. Kljub temu bodo

lahko še nekaj časa prisotne takšne ali drugačne uvajalne težave (večja občutljivost,

upiranje jutranji ločitvi, občasen jok tekom dneva in pogrešanje staršev, težave pri

hranjenju in spanju …).

• Otrok naj ima s sabo v vrtcu kakšno svojo mehko igračko ali ninico od doma za

tolažbo in za uspavanje.

• Nekateri otroci, ki v prvi fazi delujejo brez težav, lahko stisko doživijo ali izrazijo šele

kasneje. Ali pa stisko izrazijo samo posredno, preko telesnih težav, obolenj, nespečnosti

oziroma začasnega pojava vedenj, ki jih je otrok v svojem razvoju sicer že prerasel

(začasna regresija). Sprejmite otrokovo izražanje stisk in bodite pozorni na sekundarne

prilagoditvene težave.

• Nudite otroku veliko vašega časa in ljubeče pozornosti doma.

• Možno je, da otrok v vrtcu deluje že brez težav oziroma se uvajalne težave pojavljajo že

v precej manjši meri, starši pa še zaznavajo otrokove uvajalne stiske doma oziroma pri

jutranjem poslavljanju in pri prihodu po otroka. To ni nenavadno in če to razumemo,

lažje steče komunikacija med vzgojiteljicami in starši. Vzgojiteljice imajo v ospredju

predvsem vidik otrokovega delovanja v vrtcu. Otroci so izjemno prilagodljivi, sprejmejo

novo rutino in nove omejitve ter se navadijo, da so del skupine. Pritegnejo jih zanimive

dejavnosti in stiki z otroki, posledično so aktivni in dobro razpoloženi. Doma pa lahko še

nekaj časa izražajo sekundarne prilagoditvene težave, ki kažejo na to, da jim vsakodnevno

ločevanje od staršev in prilagajanje v vrtcu vendarle predstavlja določen čustveni zalogaj

in stres. Varno zavetje doma in čustvena bližina staršev jim pomaga sprostiti te napetosti

in stiske.

• V kolikor je le možno zagotovite, da otrok v vrtcu v začetnem obdobju ne bo ostajal

predolgo. Na začetku je zelo v pomoč, če lahko prihajate po otroka v času, ko se zbuja

oziroma kmalu po prebujanju.

Jutranje slovo predstavlja na začetku velik izziv, lahko pa tudi še kar nekaj časa.

• Veliko otrok ob jutranji ločitvi joče in se upira. Razumljivo je, da je staršem ob tem

zelo težko. Poskusite biti umirjeni, ljubeči in odločni. Izražajte razumevanje. Ubesedite

otrokova čustva, otrok se bo čutil slišanega in mu bo lažje. Na primer: »Nočeš, da grem, a

ne? Tudi meni je težko in te bom pogrešal. Daj, da te še enkrat objamem.« Povejte mu, da

pridete ponj. Ni smiselno otroka prepričevati, da neha jokati, večinoma ima to nasprotni

učinek. Izogibajte se pregovarjanju in prepričevanju z racionalnimi argumenti, na vsak

način pa primerjavam, grožnjam ali pogojevanju z nagradami.

• Ljubeče se poslovite od otroka, potem pa odidite tudi, če bo otrok jokal. Večina otrok

se po odhodu staršev dokaj hitro pomiri in usmeri v igro. Če temu ne bo tako in bo imel

otrok dalj časa trajajočo stisko, vas bo vzgojiteljica o tem obvestila.

• Vzgojiteljice bodo nudile otrokom ob prihodu topel sprejem in tolažbo. Upoštevajte čas

Prihoda.

• Z vzgojiteljico se ob upoštevanju otroka dogovorite za način jutranjega sprejema ter

se tega držite.

– V večini primerov se boste dogovorili, da pospremite otroka do vrat igralnice.

Od otroka se poslovite že v garderobi, sam prehod v igralnico opravite hitro;

ne zapletajte se v pogovor z vzgojiteljico ali v pregovarjanje z otrokom. Dolga

poslavljanja na vratih so moteča za skupino in niso v pomoč vašemu otroku v

njegovi stiski.

Otroka ne stiskajte k sebi in ne čakajte, da vam ga bo vzgojiteljica iztrgala iz

objema. Pri najmlajših otrocih, ki jih predajate iz svojega naročja, je odločilno,

da otroka obrnete proti vzgojiteljici, stegnete roke in omogočite vzgojiteljici,

da ga sprejme v svoj objem.

– Če je otrokova stiska ob jutranjem slovesu zelo velika, se v posameznih primerih

lahko izkaže za smiselno, da zjutraj otroka pospremite v igralnico in ste

kratek čas z njim ter mu tako omogočite bolj blag vsakodnevni vstop v vrtec.

Težave pri jutranjem slovesu sčasoma izzvenijo in otroci začnejo z veseljem prihajati v vrtec.

Če se nelagodje ob jutranjem slovesu pojavlja dalj časa (redno ali občasno), je najbolje to

sprejeti in izražati razumevanje. Otrok želi morda le izraziti, da bi bil raje doma oziroma

da hoče biti ob vas, lahko ga vznemiri zgodnje vstajanje in jutranje hitenje. Če vas bo

skrbelo, da otroku v vrtcu ni dobro oziroma, da ga kaj obremenjuje, se o tem pogovorite z

vzgojiteljicama. Skupaj boste lažje ugotovili, kaj je v ozadju otrokovih stisk in se dogovorili

za način podpore otroku.

Zaključek

Z dobro pripravo in dobrim sodelovanjem se uvajanja v vrtec lahko lotimo pogumno in

sproščeno. Izredno pomembno je, da smo občutljivi za otrokove potrebe in stiske ter jim

vstop v vrtec olajšamo s postopnim uvajanjem. Uvajalne težave bodo minile in otroci bodo

radi v vrtcu, uživali bodo v igri, dejavnostih in druženju z vrstniki.


©Copyright 2016 - Zavod za kreativno varstvo Ela Ela, Zasebni vrtec. Vse pravice pridržane. Oblikovanje in izdelava spletne rešitve